V: Ali se šteje, da je kazalnik "Število podprtih strateških sodnih sporov" izpolnjen, če je sodni spor v času projekta sprožen, ne pa tudi zaključen? Glede na trajanje projekta, ni namreč realno pričakovati, da bi se sodni spor pravnomočno zaključil do konca leta 2027
V poglavju 3.4.1 PRIČAKOVANI REZULTATI IMPACT4VALUES 2.0 je pri kazalniku »Število podprtih strateških sodnih sporov« v oklepaju navedeno, kaj kazalnik pomeni. Pri kazalniku ne gre za financiranje strateških sodnih sporov, temveč le za aktivnosti podpore ali osnove za pripravo morebitnih strateških tožb prek krepitve zmogljivosti, vzajemnega učenja in zbiranja podatkov. V tem smislu kazalnik nikakor ne more biti končan sodni spor ali slednji v postopku, temveč kazalnik lahko spremlja le gradnjo kapacitet, zbiranje podatkov, raziskovanje itd., kar predstavlja podporo razvoju in uvedbi prakse NVO na področju strateške litigacije.
V: Kaj točno pomeni kazalnik »Število NVO, ki spremljajo in poročajo o kršitvah ČP«? Opis kazalnika namreč govori o metodah in orodjih za sprejemanje kršitev ČP, te pa načeloma lahko oddajo tako NVO, kot tudi posamezniki in druge organizacije. Ali je torej mišljeno število prijav, ki jih izvajalcu projekta podajo NVO preko mehanizmov, ki jih ustvari izvajalec projekta? Primarno bi prijave verjetno podajali prizadeti posamezniki neposredno in ne NVO v imenu nekega posameznika (ki bi za to potrebovala pooblastilo). Prosimo tudi za primer dejavnosti oziroma mehanizma, ki bi prispeval število h kazalniku.
Kazalnik »Število NVO, ki spremljajo in poročajo o kršitvah človekovih pravic« se nanaša na organizacije, ki izvajajo projekt, v sklopu katerega spremljajo ter poročajo o kršitvah človekovih pravic. V mreži, ki prijavlja projekt, je lahko več takšnih organizacij. Kazalnik se ne nanaša število prijav o kršitvah človekovih pravic ali na to, kdo jih je oddal. Kazalnik se nanaša na organizacije, ki spremljajo in poročajo. Med mehanizme zbiranja spadajo npr. Varuh človekovih pravic, podobne institucije; metode zbiranja: npr. aplikacija na spletni strani, ki jo organizacija razvije in vanjo lahko kdorkoli vnese kršitev, organizacija pa jih zbira in nato preda Varuhu – primer https://najemniski-sos.si/, kjer so zbirali kršitve na področju najemanja stanovanj ipd.
V: V točki 4.1.1. se v točki 1. zahteva "Dokazilo o skupnih aktivnostih". Ali se kot takšno dokazilo šteje sodelovanje v skupnem projektu ali v skupni dejavnosti, kjer pa so sodelovale tudi druge organizacije in sta bila npr. dve organizaciji partnerja poleg drugih udeleženih?
Ali se kot takšno sodelovanje šteje skupno nastopanje ali delovanje v okviru vsebinske mreže NVO, kjer sodelujejo tudi druge NVO?
Dokazi o skupnih aktivnostih morajo potrditi, da gre za obstoječo, aktivno neformalno mrežo. Prejšnje partnerstvo dveh organizacij pri nekem projektu še ne pomeni, da gre za obstoječo, aktivno neformalno mrežo, ki skupaj nastopa v javnosti, po potrebi ali redno objavlja mnenja, izjave ali poročila o specifičnih temah, ki so v fokusu delovanja neformalne mreže. To, kar je opisano v vprašanju, ni dokaz skupnih aktivnosti neformalne mreže, ampak sodelovanje dveh ali več organizacij pri določenem projektu.
Glede vprašanja: "Ali se takšno sodelovanje šteje kot skupno nastopanje ali delovanje v okviru vsebinske mreže NVO, kjer sodelujejo tudi druge NVO?" – če je prijava oddana v imenu in za celotno vsebinsko mrežo NVO, in če je iz prijave jasno, da je predlagani projekt relevanten za to mrežo, potem da. Če pa se na vsebinsko mrežo NVO gleda na način "vse NVO v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zaščito živali", potem ne.
V: V točki 4.1.1. se v točki 2. zahteva »Dokazilo o vidnosti in prepoznavnosti v javnosti«. Če se na razpis prijavijo 4 NVO kot neformalna mreža, ali to pomeni, da so potrebna dokazila, da so točno te 4 NVO v preteklosti že skupaj delovale (torej eno dokazilo za vse), ali pa to pomeni dokazila, da je NVO-prijaviteljica sodelovala z vsakim od ostalih 3 partnerjev posebej (torej 3 ločena dokazila)?
Pri neformalni mreži je dokazilo enotno. Pomembno je, da dokazilo izkazuje, da so partnerske organizacije navedene v prijavi (seveda lahko tudi ostale), skupaj aktivne v skupnih dejavnostih. Na primer: organizacija dobrodelnega koncerta, organiziranega s strani neformalne mreže, pri katerem je sodelovalo 30 organizacij (vse članice mreže) in to je razvidno iz člankov, poročil, objav, itd.
V: Ali točka 4.1.1.3 pomeni, da bodo lahko izbrani tudi projekti z nižjim številom točk, če bodo izpolnjevali druge pogoje (osredotočenost na ruralna območja, pokrivanje regije, kjer ni drugih projektov...)?
To je odločitev v pristojnosti odbora. Kot je navedeno v navodilih:»Pri razdelitvi med programskimi rezultati bo Upravni odbor težil k ravnotežju, kar ne pomeni nujno, da bodo vsi rezultati programa podprti z enakim številom projektov.«
V: Ali se udeležba v aktivnostih iz točke 5.1.1.1. lahko šteje kot del izvajanja projekta, glede na to, da je udeležba obvezna in glede na trajanje (cca. dva tedna za udeležbo na delavnicah in usposabljanjih)?
Da, lahko.
V: Kakšna je razlika med neformalno mrežo in »klasičnim« projektnim partnerstvom?
Neformalna mreža pomeni stabilno, kontinuirano in skupno delovanje več organizacij, ki delujejo na podobnem področju in imajo skupne teme, pogosto objavljajo skupna stališča, se javno odzivajo in imajo prepoznaven skupni nastop.
Te organizacije morajo imeti skupno strategijo (srednjeročno in/ali dolgoročno), vizijo in zgodovino delovanja - ne projektno, ampak programsko. To pomeni, da dejavnosti in aktivnosti mreže niso usmerjene projektno in ne trajajo le v okviru omejenega časovnega obdobja, ampak potekajo tudi takrat, ko ni projektno usmerjenih sredstev.
(Na primer, obstajale so skupne zagovorniške dejavnosti, mreža je skupaj nastopala v javnosti in delala na temah, zaradi katerih so se organizacije zbrale v mrežo.)
Klasično projektno partnerstvo je običajno začasno in usmerjeno v izvedbo določenega projekta – partnerji se lahko povežejo le za namene ene same prijave, morebiti tudi več, in ni nujno, da imajo dolgoročne ali strateške povezave.