1. Ali je lahko partner projekta organizacija, ki ima povprečni letni prihodek višji od 300.000,00 EUR?
Lahko, v kolikor izpolnjuje ostale pogoje upravičenosti (da je nevladna organizacija iz EU, ki spoštuje temeljne pravice in vrednote EU).
2. Načrtujemo prijavo na razpis IMPACT4VALUES v partnerstvu z organizacijo, ki bo v času oddaje prijave registrirana manj kot 1 leto. Ker v razpisu ni posebej specificirano, da tak projektni partner ni upravičen, prosimo za informacijo ali torej je tak partner upravičen?
Skladno s pogoji javnega razpisa za partnerske organizacije pogoj, da morajo biti registrirane vsaj 1 leto, ne velja.
3. Skrbimo za invalidne osebe, v glavnem osebe s težavami v razvoju. Upravičeno je zaznana skrb njihovih staršev in skrbnikov, kaj bo z njihovimi otroci po njihovi smrti. Zato želimo v prihodnosti zgraditi naselje (s pomočjo projektov, donacij,…), v katerem bodo nameščene osebe s posebnimi potrebami ter kjer jim bo nudena potrebna skrb (zdravnik, pedagog, psiholog, …). Na Danskem taka skupnost že obstaja in bi zato želeli k njim na študijski obisk, da spoznamo primer dobre prakse. Vzpostavili smo tudi že prve kontakte. Ali je taka aktivnost upravičena?
Opisana aktivnost je upravičena, ne more pa biti edina aktivnost, saj mora biti študijski obisk podlaga za nadaljnje korake. Premisliti torej morate, na kakšen način se boste lotili rešitve problema. Ali se ga boste lotili zagovorniško - želite prepričati odločevalce, da zagotovijo sredstva za takšno naselje, ali boste morda sredstva zbirali sami, začeli razvijati storitve v tej smeri ipd. Dobro preglejte rezultate in učinke v poglavju 3.4.1. Prednost pri financiranju bodo namreč imeli tisti projekti, ki se bodo bolje naslavljali naštete rezultate in učinke.
4. Kako se bo ugotavljala sorazmernost razporeditve sredstev med prijaviteljem in partnerjem?
Sorazmernost razporeditve sredstev bodo preverjali ocenjevalci. Razporeditev sredstev mora biti sorazmerna s predvidenimi aktivnostmi, ki jih bo posamezna organizacija izvajala. Razdelitev aktivnosti in financ mora biti sorazmerna z vlogo posamezne organizacije v projektu. Prijavitelj je vodilna organizacija, ki je odgovorna za izvedbo projekta. Projekt vodi in ga vsebinsko usmerja, ob tem pa seveda izvaja tudi druge projektne aktivnosti. To pomeni, da mora imeti prijavitelj vsaj enakovredno (če ne že večjo) vlogo v projektu, tako vsebinsko kot finančno.
5. Ali se lahko prijavi tudi organizacija, ki nima statusa delovanja v javnem interesu?
Da.
6. Ali pravilno razumemo, kako se izračuna povprečni prihodek v zadnjih 3 letih - naša organizacija je imela v 2020 okoli 10.000 eur prihodkov, 2021 in 2022 pa okoli 200.000 - upošteva se povprečje teh 3 let in znaša malo več kot 130.000. To drži? Se torej lahko prijavimo?
Da.
delavci štejejo kot 1 zaposlen za polni delovni čas?
Da.
8. V aktu o ustanovitvi imamo napisano, da se v primeru prenehanja zavoda sredstva razdelijo v skladu z veljavno zakonodajo - ali to zadostuje?
Ne, pogoj glede prenosa premoženja v tem primeru ni izpolnjen, saj ni jasno opredeljeno, kaj se zgodi s premoženjem v primeru prenehanja zavoda. »Veljavna zakonodaja« (Zakon o zavodih) namreč tega ne ureja. Potrebna je uskladitev akta.
9. Prijavitelj mora izpolnjevati mejo povprečnega letnega dohodka, kaj pa partner?
Za partnerje omejitve glede višine letnih prihodkov ni. Edina pogoja za partnerske organizacije sta, da gre za nevladne organizacije iz držav članic EU in da spoštujejo vrednote EU.
10. Na Hrvaškem imamo registrirano zadrugo, ki ima na Hrvaškem status neprofitne organizacije - ali morda veste, če je v tem primeru tudi zadruga lahko prijavitelj?
Neprofitne zadruge so upravičene do prijave na razpis. Več o upravičenosti do sodelovanja na hrvaškem delu razpisa: https://solidarna.hr/impact4values/ ali https://zaklada-slagalica.hr/impact4values-poziv-1/.
11. Ima lahko organizacija redno zaposlene na dan 31. 12. 2022? Ali mora biti na dan razpisa?
JR, str. 6, upravičeni prijavitelji za SKLOP 2: morajo v času prijave projekta imeti vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas.
12. Ali je cilj zagovorniške kampanje lahko sprememba občinskega razpisa (npr. za najem stanovanja, ki izloča ranljive skupne)?
Da, a le v primeru, da je težava res (samo) v besedilu razpisa. Če so ovire tudi drugje (morda tudi v praksi), morate nasloviti tudi te, sicer sprememba razpisa ne bo imela nobenega učinka.
13. Kdo so ranljive skupine? (Ali so to lahko policisti, ki so doživeli travmo?)
Najbolj univerzalna definicija ranljive skupine bi lahko bila, da gre za skupino, ki je v določeni situaciji v slabšem položaju od večine. Če torej lahko utemeljite, da so policisti v slabšem položaju kot ostali ljudje, potem da.
14. Ali lahko projekt naslavlja le cilj ali jih mora več?
Pravila ni – odvisno je od vsakega projekta posebej. Važno je, da projekt predstavlja neko smiselno celoto in da je zastavljen na način, da se lahko dosežejo predvideni rezultati.
15. Ali je v zagovarjanje sistemskih sprememb treba vključiti tudi ranljivo skupino samo?
To je dobrodošlo, ni pa obvezno. Če se projekti prijavljajo na področje “ranljive skupine”, je potrebno upoštevati na človekovih pravicah temelječ pristop (HRBA pristop), torej vključiti ranljive skupine povsod, kjer je to možno.
16. Kaj razumete pod strateško litigacijo? Kateri stroški strateške litigacije so upravičeni?
Strateška litigacija se od drugih pravnih postopkov razlikuje v tem, da v ospredju ni samo konkreten primer, ampak predvsem družbena in/ali pravna sprememba, ki jo bo primer prinesel (npr. nova ali drugačna sodna praksa). Pri strateški litigaciji uporabljamo pravna sredstva zato, da popravimo zakonske ali politične luknje. Uspešna strateška litigacija prinese dolgoročne pravne, politične, družbene ali ekonomske spremembe.
Sodni postopek in stroški neposrednega sodelovanja v postopku niso upravičeni. Upravičeni pa so vsi stroški oz. dejavnosti, ki vodijo do samega postopka (npr. krepitev strokovnih znanj organizacije, sodelovanje z drugimi, zbiranje podatkov ipd.)
17. Ali so odvetniški stroški upravičeni stroški v okviru strateške litigacije? So izključeni samo v primeru pravnih postopkov ali tudi širše (za npr. pravna svetovanja, pomoč pri pripravi analiz)?
Neupravičeni so samo stroški, ki so neposredno vezani na izvajanje postopkov pred sodišči (plačilo sodnih taks, odvetniške tarife, …). Vse ostalo – pravna mnenja, pomoč pri pripravi zakonodaje, analiz ipd. je lahko upravičen strošek, tudi če je vezan na konkreten primer za pripravo postopka strateške litigacije.
18. Ali za partnerje dobiš dodatne točke? So nujni partnerji?
Ne, partnerstvo ni obvezno, tudi ni dodatnih točk. Vsi kriteriji za oceno projektnih predlogov so objavljeni na strani 15-17.
19. A mora biti letno poročilo nujno objavljeno?
Ne – to ni pogoj za prijavo, je pa dobrodošlo, pri kriteriju transparentnosti je namreč možno dobiti do 5 točk. Katere informacije je dobro objaviti, zakaj in kako si lahko pogledate na: https://www.cnvos.si/kdo-smo/transparentnost/.
20. Nudite podporo tudi v angleškem jeziku, če si želimo oz. je potreba, da so tuji partnerji prisotni?
Da, individualno svetovanje se lahko izvede tudi v angleščini.
21. Ali se lahko izobraževanj udeležijo tudi drugi sodelavci NVO ali le zaposleni?
Da. Predvsem pri malih projektih ne pričakujemo, da bodo imele zaposlene osebe, tako da se lahko (in je zaželeno) izobraževanj udeležijo vsi stalni sodelavci organizacije, ne glede na to, na kakšen način sodelujejo (zaposleni, prostovoljci, s.p.-jevci, honorarni sodelavci …). Pri tem pa premislite, kateri so tisti sodelavci, ki imajo interes sodelovati z organizacijo tudi v prihodnje.
22. Nimamo spletne strani, ali imate kakšen nasvet, kje bi lahko objavili podatke o organizaciji?
Lahko objavite tudi na FB strani oziroma kjer pač sicer obveščate vaše uporabnike o vaših aktivnostih.
23. Se mora krepitev kapacitet in programa znotraj tega (večdnevnih seminarjev) udeležiti vedno ena in ista oseba oz. koordinator projekta ali ne?
Ne, lahko se menjavate in vključite tudi partnerje.
24. Ali lahko v okviru tega projekta financiramo le del dejavnosti oziroma lahko aktivnosti sofinanciramo tudi z drugim financerjem?
Sofinanciranja za ta projekt ne potrebujete. Če bi pa želeli s tem projektom sofinancirati en drug projekt, bi bilo potrebo v I4V projekt vključiti zaokroženo celoto, se pravi aktivnosti, ki bodo vodile v jasne rezultate, ki ste jih sposobni doseči in bi se financirali s tem denarjem. Pomembno se je zavedati, da gre za projektno in ne programsko financiranje vaših dejavnosti – pripraviti morate torej predlog, ki predstavlja zaokroženo celoto, ima svoje jasne cilje in rezultate.
25. Koliko časa lahko traja projekt?
JR, str. 3: od 12 do 18 mesecev.
25. Ali se lahko organizacija, ki ima povprečne dohodke v zadnjih 3 letih med 70.000 in 300.000 in vsaj 1 redno zaposlenega, prijavi z malim projektom?
Ne, mali projekti so rezervirani samo za organizacije, ki imajo do 70.000 evrov povprečnega prometa.
26. Kaj pa če ima organizacija do 70.000 evrov letnega prometa, ampak vseeno zaposlene ljudi? Se lahko prijavi na mali projekt?
Da.
27. Za razpis ne potrebujemo hrvaških partnerjev? Gre se za isti razpis v dveh državah? Ne pa za reševanje skupnih problemov?
Drži. Hrvaških partnerjev ne potrebujete.
28. Kakšna je dinamika izplačevanja sredstev?
JR, str. 20: 50 % sredstev bo nakazanih po podpisu pogodbe, 40 % po potrditvi vmesnega poročila, 10 % pa po potrditvi končnega poročila.
29. Kako se preverja doseganje rezultatov?
Pred podpisom pogodbe bomo skupaj z izbranimi izvajalci ponovno pogledali in uskladili navedene rezultate, da bodo jasni in merljivi. Na te rezultate bodo vezana finančna sredstva. V primeru, da projektni rezultati ne bodo doseženi, bo rezultate projekta ovrednotila posebna skupina za oceno višine zmanjšanja sredstev v sestavi skrbnik pogodbe, drug skrbnik pogodbe in vodja programa. Če odstopanje ne bo imelo vpliva na doseganje ciljev projekta oz. bo ta zanemarljiv, se finančna sredstva za projekt ne bodo zmanjšala. Če bo skupina ocenila, da odstopanje pomembno vpliva na doseganje ciljev projekta, upravni odbor programa sprejme odločitev o ustavitvi plačil, zmanjšanju zneska dotacije ali odpovedi pogodbe. Upravni odbor o odločitvi obvesti upravičenca, ki lahko v roku 10 delovnih dni zagotovi dodatne informacije in zaprosi za ponovno presojo ali se pritoži na odločitev upravnega odbora.
30. Kakšen je minimalni triletni prihodkovni prag za male projekte? Ali obstaja možnost, da je organizacija premajhna?
Minimalni finančni prag ni določen. Na razpis se tako lahko prijavi tudi organizacija, ki nima nobenih prihodkov.
31. Ali je organizacija upravičena do prijave, če ima prihodke večje od 300.000 EUR?
Organizacija, ki ima v zadnjih treh letih povprečni prihodek višji od 300.000 EUR, ni upravičen prijavitelj. Če pa je samo eno leto presegla 300.000 EUR, povprečje zadnjih treh let pa je še vedno nižje od 300.000 EUR, pa ni težav.
32. Kaj pomeni stavek, da partnerstvo ne prinaša avtomatično dodatnih točk. Prinaša ali ne prinaša točke?
Partnerstvo samo po sebi ne prinaša dodatnih točk, se pa upošteva pri ocenjevanju enako kot vse druge komponente razpisa. Npr. projekt bo bolje ocenjen, če bo iz sestave partnerstva razvidno, da lahko sodelujoče organizacije dosežejo obljubljen rezultat oz. lahko izgubi točke, če bo ocenjeno, da organizacija sama brez partnerjev obljubljenega rezultata ne more doseči, ker npr. še nima dovolj znanja, še ni aktivna na območju, na katerem bi izvajala projekt ipd.
33. Če ima organizacije povprečne prihodke tako visoke, da bi se lahko prijavila na sklop 2, nima pa zaposlene osebe, a lahko potem prijavi mali projekt?
Ne. Mali projekti so rezervirani za organizacije, ki imajo triletni povprečni prihodek nižji od 70.000 EUR.
34. Če ima eden od partnerjev povprečni prihodek višji od 70.000 EUR, to pomeni, da se moramo prijaviti za srednji projekt?
Ne. Presojajo se samo finance prijavitelja in ne partnerjev.
35. Ali se lahko prijavijo organizacije, ki nimajo svojega prostora, ampak delujejo v nekem zasebnem prostoru?
Da. Lastništvo prostorov oz. prostor delovanja organizacije na razpisu ni relevanten.
36. Prosimo, pojasnite pravilo, da se lahko dobi največ 60.000 EUR iz vseh treh javnih razpisov.
Iz programa IMPACT4VALUES lahko posamezna organizacija prejme skupno največ 60.000 evrov. Pri obračunu se prijavitelji in partnerji preverjajo posebej, kar pomeni, da se prijavitelju prišteje samo znesek, ki ga bo dejansko prejel, ne pa tudi sredstva partnerjev. Če bo torej neka organizacija prijavila projekt v višini 60.000 EUR brez partnerjev, se ne bo mogla prijavita na preostala dva razpisa, saj je že prejela maksimalno višino dovoljenih sredstev.
37. Ali se lahko prijavi organizacija, ki ima samo 15.000 EUR prometa?
Da, če seveda izpolnjuje druge pogoje upravičenosti.
38. Ali je lahko raziskovanje glavna aktivnost projekta?
Načeloma da, če je neposredno vezana vsaj na en programski rezultat in neposredno prispeva k vsaj enemu učinku programa (poglejte tabelo na str. 8).
39. Med upravičenimi aktivnostmi neformalno izobraževanje ni našteto. Ali to pomeni, da to ni upravičena aktivnost?
Seznam upravičenih aktivnosti na str. 10 javnega razpisa ni zaprt, dovoljene so torej tudi druge aktivnosti. Pomembno je le, da aktivnosti neposredno prispevajo k doseganju programskih rezultatov in učinkov.
40. V javnem razpisu je navedeno, da bodo podprti projekti, ki bodo prispevali k enemu ali več programskim rezultatom, v prijavnici pa lahko označimo le enega. Ali jih lahko označimo več?
Projekt lahko prispeva k več rezultatom, ampak v prijavnici označite samo tistega, ki je za projekt najvažnejši.
41. V prijavnem obrazcu se označi samo en rezultat (najpomembnejši za projekt). Ampak, ali projekt lahko ali mora prispevati k VSEM rezultatom in kazalnikom.
Ne, praktično nemogoče je, da bi projekt lahko prispeval k vsem rezultatom in kazalnikom. Pomembno je, da prispeva vsaj k enemu rezultatu in enemu kazalniku. Prav tako je pomembno, da projekt “stoji kot celota”, v smislu, da so predvidene aktivnosti pomembne za reševanje identificiranega problema ciljne skupine. Celovitost projekta je pomembnejša kot število kazalnikov, h kateremu prispeva projekt.
42. Če imamo npr. projekt, ki v največji meri sodi pod programski rezultat 2, ali lahko v projekt vključimo tudi aktivnosti, ki prispevajo h kazalnikom pod drugimi rezultati?
Da.
43. Ali je za izpolnitev kazalnika o primerih strateške litigacije nujno potrebno začeti dejanski primer?
Ne, kazalnik ne govori o začetih primerih strateške litigacije (npr. o konkretno vloženi tožbi), ampak se za primer štejejo vse priprave na začetek formalnega postopka.
44. Ali lahko imamo podizvajalce? Npr. marketinško agencijo za izvedbo kampanje?
Da.
45. Ali so lahko izvajalci izobraževanj tudi zunanji sodelavci iz drugih držav članic EU?
Da.
46. Ali je plačilo zunanjega strokovnjaka za pisanje projekta upravičen strošek?
Ne.
47. Ali morajo zaposleni na projektu pisati časovnice?
Ne. Projekt bo financiran kot pavšal. Namenska poraba sredstev se ne dokazuje s finančno dokumentacijo, ampak z doseženimi rezultati.
48. Ali so rezultati, ki so navedeni v finančnem načrtu drugačni od tistih iz tabele programskih rezultatov in učinkov?
V prijavnici navedete projektne cilje in rezultate, ne pa programskih. Npr. če je programski kazalnik število nacionalnih ali lokalnih zakonodajnih aktov, na katere so vplivale NVO, morate vi v prijavnici natančno navesti, kateri akt želite spremeniti: vaš rezultat je torej: sprememba Zakona o XX. Ta rezultat potem prepišete v finančni načrt.
49. Ali so upravičeni stroški osebja na podlagi avtorske pogodbe, pogodbe o delu?
Da, pod pogoji navedenimi na str. 11 javnega razpisa (upoštevanje delovnopravne zakonodaje – delo se ne more opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja).
50. Ali se bodo finančni dokumenti kakorkoli preverjali? Kako dolgo moramo hraniti dokumentacijo?
Projekt bo financiran kot pavšal. Namenska poraba sredstev se ne dokazuje s finančno dokumentacijo, zato se tudi ne bo na noben način preverjala. Določila o pavšalih pa ne vplivajo na splošna računovodska pravila. Izvajalci morajo voditi natančno evidenco stroškov v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ki veljajo za njihovo organizacijo.
51. Ali lahko malo bolj jasno pojasnite, kako boste ocenili, koliko opreme potrebujemo za projekt? Npr. kolikšen del laptopa lahko financiramo iz projekta.
Gre za dve ločeni vprašanji. Prvo vprašanje se nanaša na potrebo, ali je oprema, ki bo vključena v finančni načrt, potrebna za izvedbo projekta. V tem delu se ne presoja delež opreme, ampak praktična potrebnost določene opreme. Obstajati mora neposredna povezava med dejavnostmi projekta in nakupom opreme, kar mora biti že v prijavi projekta jasno opisano.
Za opremo, ki je potrebna, se delež upravičenih stroškov ne presoja vsebinsko, ampak glede na računovodska pravila o amortizaciji. Upravičen je le sorazmeren stroške opreme. Upošteva se čas amortizacije in odstotek uporabe opreme za projekt.
Primer: V okviru projekta, ki traja 12 mesecev, boste kupili računalnik (nakupna vrednost 1.000 evrov, amortizacijska doba je 24 mesecev) za vodjo projekta, ki bo na projektu zaposlena za 50 % delovnega časa. Zato je upravičen strošek računalnika le 25 % njegove vrednosti (1.000/24*12*0,5=250 evrov).
52. Ali to pomeni, da v bistvu ne moremo dobiti celotne plače novozaposlenega vodje projekta, ampak samo del stroškov glede na vašo oceno? Ostanek pa bo moralo plačati društvo?
Celotna plača zaposlene osebe je lahko upravičen strošek, če bo oseba delala 100 % na projektu in če je projekt zasnovan na način, da je za njegovo izvedbo to potrebno.
53. Ali se lahko delno financira tudi obnova nepremičnine, podobno kot je to pri nabavi opreme? Ali se koristi enaka metodologija izračuna?
Obnova nepremičnine je lahko upravičen strošek, če bo iz projektne prijave jasno razvidno, zakaj je to nujno potrebno za izvedbo projekta. Pri tem se bo tudi preverjalo, kako je z lastništvom nepremičnine oz. za kolikšno obdobje je sklenjena pogodba o najemu/uporabi nepremičnine. Pri izračunu upravičenih stroškov se uporabljajo računovodska pravila o amortizaciji.
54. Ali je lahko celotno projektno osebje vključeno na podlagi pogodb civilnega prava?
Načeloma da. Je pa seveda odvisno od vsebine projekta in ocene kapacitet prijavitelja za izvedbo projekta.
55. Ali se v 30 % sredstev, ki bi jih naj kot maksimum dobile organizacije s sedežem v Ljubljani, vračunajo tudi stroški partnerjev iz Ljubljane?
V okviru geografske razpršenosti bo upravni odbor načelno upošteval vodilo, da se največ 30 % razpoložljivih sredstev lahko nameni za organizacije s sedežem v Ljubljani. Pri tem bo upošteval tako prijavitelje kot partnerje.
56. Ali je lahko del aktivnosti izveden v drugih državah (npr. Hrvaška, druge države bivše Jugoslavije)?
Aktivnosti se lahko izvajajo v drugih državah članicah EU. Torej od držav bivše Jugoslavije prideta v poštev samo Slovenija in Hrvaška.
57. Če je oseba na enem projektu že 100 % zaposlena, ali lahko dela na drugem projektu?
Da, je pa potrebno upoštevati delovnopravna pravila o nadurnem delu (dovoljeno število ur). V tem primeru je upravičen strošek samo višina dodatka za nadurno delo.
Izjemoma lahko delavec pri drugem delodajalcu opravlja tudi dopolnilno delo do največ 8 ur na teden. Tudi v tem primeru je upravičen strošek samo plačilo tega dela plače.
58. Ali lahko društvo, ki ima v času prijave dva zaposlena za polovični delovni čas, prijavi srednji projekt?
Da. V JR str. 6 je navedeno: Kot ena polno zaposlena oseba se šteje tudi seštevek več oseb, zaposlenih za krajši delovni čas, če seštevek njihovih delovnih časov znaša vsaj 40 ur na teden.
59. Zanima me, ali je vsebina s področja kulture in izobraževanja - kot človekova pravica že sama po sebi dovolj za prijavo in bi bilo na mestu izvedba tovrstnih vsebin, prijavljene aktivnosti in rezultate pa bi usmerili na kampanjo, zakaj je kultura, umetnost in neformalno izobraževanje potrebno ohranjati/poudarjati/koristiti in s tem promovirali to, kar sicer počnemo, samo s poudarkom na pravicah in temu, kaj ljudje z vključevanjem pridobijo. V tem obziru nas tudi bega, ali raje nagovorimo ranljive skupine ali promoviranje vrednot EU.
Iz opisa je razvidno, da gre v bistvu za projekt promocije kulture kot takšne. Torej, kaj imajo ljudje od tega, če obiskujejo kulturne dogodke ipd. Če to akcijo razumemo tako ozko, potem ni upravičena. Če pa gre za del širše akcije promocije EU vrednot, pa bi dejavnosti lahko bile upravičene. Poglejte Listino temeljnih pravic EU in premislite, kako bi akcijo lahko zapeljali.
60. Zanima me tudi, če sem kot samozaposlena v kulturi in hkrati direktorica zavoda upravičena do sredstev iz naslova zunanjih sodelavcev?
Stroški vseh, ki delajo na projektu so upravičeni, tudi če gre za dvojno vlogo (direktorice in samostojne kulturne delavke). Pri tem se strošek samozaposlenega šteje kot strošek osebja na projektu.
61. Ali je naša organizacija upravičen prijavitelj na srednje projekte, glede na to, da je naš povprečni prihodek v zadnjih treh letih med 70.000 in 300.000 evri, smo pa registrirani veliko dlje in imamo 6 zaposlenih? Ali drugače, ali je namen razpisa, da se podpre neke mlajše organizacije z manj zaposlenih?
Upoštevali se bodo samo kriteriji, ki so eksplicitno napisani. Torej, če imate več zaposlenih od minimalnega kriterija oz. obstajate dalj časa, to na samo upravičenost prijave ne vpliva.
62. Prosim za razlago prijavnega obrazca. Zanima nas, ali se v poglavju Obrazložitev projektne ideje omejitev na največ dve strani opisa nanaša samo na opis problema ali tudi na tabelo aktivnosti?
Omejitev dveh strani se nanaša samo na prvo tabelo, se pravi na opis problema in predlagano rešitev.
63. Ali se pod število objavljenih publikacij lahko upošteva tudi število objav na spletni strani?
Posamezni teksti (članki, objave, poročila ipd.), ki so objavljeni na spletni strani, se ne štejejo kot publikacija. Kot publikacije se upoštevajo spletni ali tiskani daljši sestavki – npr. priročniki, poročila, smernice ipd.
64. Na kakšen način bo potrebno spremljati pripadnike ranljivih skupin? Ali so že oblikovani enotni kriteriji spremljanja njihove vključitve v program in vrste storitev, ki jih prejmejo, ali pa se od prijaviteljev pričakuje, da bodo spremljali tudi socialnodemografske podatke udeležencev?
Spremljali bomo le skupno število udeležencev na predpisanem obrazcu in na način, da se vsak udeleženec šteje samo enkrat. V primeru dela z ranljivimi skupinami so lahko ti podatki tudi anonimizirani, a mora organizacija imeti te podatke zabeležene v svojih evidencah (npr. vsakemu posamezniku se dodeli šifra, ki se zapiše v obrazec, da lahko organizacija v svojih evidencah točno sledi, kdo je ta oseba ).
Pri tem pa že zdaj razmislite, kako boste spremljali učinek vaših aktivnosti – prejemnikov vaših storitev. Če si boste za cilj zadali npr. večjo opolnomočenost ranljive skupine, morate že zdaj vedeti, kako boste to merili oz. kaj konkretno za vašo ciljno skupino pomeni opolnomočenost. Tu namreč ne gre le za to, da se osebe udeležijo vaših aktivnosti, ampak za to, da imajo te aktivnosti tudi čisto konkretne posledice za njihova življenja (nekaj se mora spremeniti). Vam pa je prepuščeno, kako boste to merili, saj je to zelo odvisno od vsebine projekta, torej od tega na “kakšno” opolnomočenost se boste osredotočili.
65. Ali je potrebno stroške, ki so vezani na krepitev kapacitet (npr. stroški potovanj) vključiti v projektni finančni načrt?
Stroške, ki so vezani na samo udeležbo na aktivnostih, ki bodo potekale v okviru projekta Impact4Values (stroški poti, namestitve, prehrane ipd.) bodo krili organizatorji in jih ne rabite vključiti v vaše finančne načrte.
66. Organizaciji manjka le 600 eur povprečnega letnega prihodka, da bi bila upravičena do prijave na razpis za srednje projekte. Ali obstaja kakšna izjema glede minimalnega odstopanja od predpisanih omejitev?
Ne.
66. Ali je lahko partner v projektu organizacija, ki je ustanovljena malo več kot eno leto, a brez zaposlenih?
Da – pri pogojih za partnerje ni nobenih dodatnih kriterijev, razen tega, da morajo izpolnjevati vse pogoje za NVO.
67. Kako se dokazuje na človekovih pravicah temelječ pristop?
Ne obstaja predpisana dokumentacija/postopek, saj gre za zelo raznolike projekte (različne ciljne skupine in aktivnosti). Pomembno je, da imate pri dejavnostih v mislih, da morajo uporabniki aktivno sodelovati (in ne biti pasivni prejemniki pomoči), celovit pristop, nediskirminacija in enakopravnost in opolnomočenje.
68. Ali je lahko organizacija partner na projektu tudi, če ima dolg do FURSa zaradi napake računovodstva?
Ne. Z izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev se namreč tako partnerska kot prijaviteljska organizacija zavežeta, da imata poravnane vse davke in prispevke. Dolg do FURSa se lahko kadarkoli poplača, torej tudi še pred prijavo projekta.
69. Ali lahko na razpisu kot partner sodeluje tudi organizacija, ki ima v svojem aktu o ustanovitvi zapisano, da se premoženje ob prenehanju prenese na ustanovitelja?
Ne. Tudi partnerske organizacije morajo izpolnjevati VSE pogoje za NVO, vključno s prenosom premoženja.
70. Ali obstaja kakšna izjema glede pogoja 1 zaposlene osebe za polni čas za prijavitelje srednjih projektov? Naša organizacija je namreč izpolnjevala ta pogoj v začetku leta 2023 in ga bo ponovno izpolnjevala oktobra 2023, v tem vmesnem času pa nam žal razpoložljiva sredstva tega ne dopuščajo?
Na žalost ne obstaja nobene izjeme pri pogojih za prijavitelje.
Predlagamo vam, da se povežete še s kakšno organizacijo, ki je upravičena do prijave, saj za partnerske organizacije teh omejitev ni.
71. Ali lahko kot zunanjo storitev uveljavljamo tudi svetovanje in delo odvetniške pisarne?
Da, če gre za pravno svetovanje in ne za pravno zastopanje pred sodišči.
72. Ali lahko v okviru projekta uveljavljamo tudi stroške koncertov in delavnic?
Da, če je to smiseln del projekta.
73. Ali lahko potne stroške in stroške nastanitve krijemo tudi organizacijam, ki bodo prišle na konferenco, pa niso del EU (npr. Srbija)?
Da. Omejitev sedeža na EU velja le za upravičene partnerje in za kraj izvedbe aktivnosti, sicer pa lahko v samem projektu sodelujejo tudi posamezniki iz ne-EU drugih držav.
74. Ali se lahko prijavimo na razpis, če naši pridobitni prihodki ne presegajo 300.000 eur povprečnega letnega prometa v zadnjih treh letih, skupaj z nepridobitnimi (razpisnimi) sredstvi pa ta znesek presegamo?
Ne - upoštevajo se vsi prihodki organizacije.
75. Ali je šola lahko partner na projektu? Ali moramo k prijavi priložiti njihovo soglasje za sodelovanje v projektu?
Partnerstvo je omejeno na nevladne organizacije. Javne institucije – tudi šole - tako ne morejo sodelovati v projektu v vlogi partnerja, lahko pa z njimi seveda sodelujete. Soglasja ne rabite prilagati, vam pa priporočamo, da v prijavnici jasno zapišete, da je dogovor s šolo že sklenjen.
76. Zanima me, ali je z oddajo finančnega poročila za preteklo leto mišljeno letno poročilo, ki ga oddamo na Ajpes?
Da.
77. Smo zasebni neprofitni zavod, ki je bil registriran leta 2016, je pa zdaj v mesecu maju 2023 prišlo do prenosa lastništva in bo do oddaje vloge zavod (z novim imenom in lastnikom) vpisan v sodni register. Za vsak slučaj preverjamo, če se lahko 100% prijavimo na razpis?
Dokler gre za spremembo lastništva in imena obstoječega zavoda in ne za ustanovitev na novo, pravno gledano izpolnjujete pogoj delovanja vsaj 1 leto in zaradi tega ne bo prišlo do zavrnitve predloga.
78. Radi bi se prijavili na razpis Impact4Values in nas zanima, ali se na ta razpis lahko prijavijo tudi privatni inštituti /ali spadamo med nevladne organizacije?
Na žalost vam ne moremo podati odgovora na to vprašanje, saj bi bilo potrebno pregledati vaš ustanovitveni akt. Če izpolnjujete vse pogoje po Zakonu o NVO - podrobnosti so navedene v razpisni dokumentacij, dodatna pojasnila pa v prilogi na koncu - potem se lahko prijavite na razpis.
79. Vprašanje se nananša na neprofitnost zavoda. Naš zavod je neprofiten, vendar nisem prepričana, če je iz statuta to mogoče razbrati.
"Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti oziroma za doseganje svojega namena."
Ali je to dovolj ali bi moralo pisati bolj jasno oz. direktno, da je zavod neprofiten?
Glede nerazdeljevanja presežka je vaš opis ustrezen, morate pa preveriti še, kako je s prenosom premoženja ob prenehanju. V prilogi razpisa lahko podrobneje pogledate, kaj vse je dopustno.
80. Ali se bodo pogoji glede izpolnjevanja pogojev za NVO gledali tudi pri organizacijah, ki imajo status delovanja v javnem interesu?
Ne – za te organizacije se, skladno z razpisno dokumentacijo str. 30, smatra, da pogoje izpolnjujejo.
81. Organizacija je v teh dneh ustrezno prilagodila statut društva, ki ga je potrdil občni zbor. Statut je bil vložen na upravno enoto, a še ni bil potrjen. Ali izpolnjujemo pogoje za prijavo?
Da – v kolikor v statutu piše, da velja od sprejetja na občnem zboru in ne od potrditve upravne enote.
82. Ali je dovolj, da v statutu društva piše, da ob prenehanju njegovo premoženje preide na drugo društvo, zavod ali ustanovo?
Ne, saj ni nujno, da drugo društvo, zavod ali ustanova izpolnjuje pogoje za NVO. V statutu mora biti jasno zapisano, da premoženje preide na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.